KRIVULJA SPOMINA IN POZABLJANJA
SPREMEMBE PRI POMNJENJU GRADIVA
Spremembe, do katerih prihaja vprocesu pomnjenja, so lahko količinske ali kakovostne. V okviru količinskih sprememb govorimo predvsem o izgubljanju podrobnosti, imen, števil. Te informacije najhitreje pozabimo, vendar pa se nekatere nenavadne podrobnosti kljub temu ohranijo. V okviru kakovostnih sprememb pa v spominu prihaja do poenostavitev, sprememb v smeri večje konvencionalnosti (skladno s socialnim okoljem, v katerem je posameznik), sprememb v pomenu različnih zgodb (drugi poudarki), dodajamo pa tudi vpliv osebnih čustev.
OHRANJANJE IN POZABLJANJE INFORMACIJ
Z zakonitostmi ohranjanja in pozabljanja informacij se je v 19. stoletju ukvarjal Ebbinghaus, ki je na podlagi svojih ugotovitev oblikoval krivuljo spomina in pozabljanja (na spodnji sliki).
Spremembe, do katerih prihaja vprocesu pomnjenja, so lahko količinske ali kakovostne. V okviru količinskih sprememb govorimo predvsem o izgubljanju podrobnosti, imen, števil. Te informacije najhitreje pozabimo, vendar pa se nekatere nenavadne podrobnosti kljub temu ohranijo. V okviru kakovostnih sprememb pa v spominu prihaja do poenostavitev, sprememb v smeri večje konvencionalnosti (skladno s socialnim okoljem, v katerem je posameznik), sprememb v pomenu različnih zgodb (drugi poudarki), dodajamo pa tudi vpliv osebnih čustev.
OHRANJANJE IN POZABLJANJE INFORMACIJ
Z zakonitostmi ohranjanja in pozabljanja informacij se je v 19. stoletju ukvarjal Ebbinghaus, ki je na podlagi svojih ugotovitev oblikoval krivuljo spomina in pozabljanja (na spodnji sliki).
Po Ebbinghausovih ugotovitvah eno uro po učenju pozabimo 60 odstotkov informacij, po enem dnevu je izgubljenih že 76 odstotkov, po enem mesecu pa se ohrani samo še 10 odstotkov informacij. Zaradi tega se kampanjsko učenje ne obnese, temveč je potrebno sprotno in večkratno ponavljanje oziroma utrjevanje znanja. Z organiziranim ponavljanjem lahko namreč rezultate učenja obdržimo na visoki ravni. Krivulja pozabljanja je veliko bolj položna, če naučeno gradivo ponavljamo v presledkih, če je učna snov smiselna, organizirana in vsebuje veliko asociacij, če se gradiva učimo z razumevanjem in vpogledom, če smo za učenje motivirani oziroma nas snov zanima ter če pri učenju uporabljamo različne metode uspešnega učenja (Musek, 2005).